Pazbo terja vsako delo,
Brez prevdarka ne končá se,
Kima, hira pusto velo,
Plodi malo, slabo rase,
Vehne komaj kliti jelo.
Delaj kakor se spodobi,
Svet nej to al uno trobi;
Se obračaj razun mude,
Dobe srečne, dobe hude,
Kar dodelaš, to zarobi.
VIII.
Strune milo se glasite,
Tužna pesmica žaluj,
Bolečine v sercu skrite
Terdoserčni oznanuj.
Prešern.
Mi spoderkne čimba vsaka,
Kar pregledam, to je prazno,
Išem sreč, prispè napaka,
Mezde svest si, staknem kazno,
Upam trato, glej! je mlaka.
Zgodbe tak, nasprot zavite,
So nadlogi, ko prišite;
Ena rjove, druga siči,
Ta me bercne, una piči,
Strune milo se glasiti.
Spotikavne, clo negladke
So življenja puste ceste,
Bele vrane ure sladke,
Piri, svatbe brez neveste,
Blagora le zrem razpadke.
Sledni dan pritiska nuj,
Svetu vsemu up je tuj;
Solz obilno, malo smeha,
Pičlo snage, mnogo greha,
Tužna pesmica žaluj.
Mili skaži, kaj me žuli,
Kak mi grom preti in bliski,
Tma nesreč nasprot mi tuli,
Krog in krog nadloge stiski,
Tud sovražtvo besno kruli.
