XVI.
Upa barva je zelena,
Vse nasprotnike pognala
Bo Slovenja prerojena,
Jih ko črešnje pozobala.
Kar na kose je razdjano
Med narode tuje bilo,
Bo po splošni želji gnano
Se v Slovenjo prerodilo,
To je vsi Evropi znano.
Pomenljiva bo premena,
Rasla bo narodu cena;
Krajnska v tem se verlo trudi,
Gorotanska, Štirska tudi,
Upa barva je zelena.
Pa nemškutar kislo gleda,
Ker naskriž račun mu gre,
Nemca tud zavid ujeda,
De Slovenja se zavé
V tem ko njemu žuga zmeda.
Ta se bo verteti znala,
Z djanjem svoj prospeh iskala;
Po pravilih scer postave,
Po zakonu v blesk deržave,
Vse nasprotnike pognala.
Da! premenulo se bode
Plodne v polja naše stanje;
Sverha solz do, muk in škode,
Vmolknulo nam bo prašanje,
Kaj čez nas Germanja gode.
Nej nastopi doba plena,
Gazi kri se do kolena;
Tik nadlog in groz globine
Združila pogumne sine
Bo Slovenja prerojena.
Res je nam sovražnih mnogo,
Vest jih peče krivde lastne;
Vsak po sebi sodi strogo,
Reče strupne, včasi mastne,
Puha na Slovenjo vbogo.
Ta ne bo se prepirala,
Samo krepčati se znala,
Ko zabliska doba djanja,
