Stran:Krajnskazb1 2 3.djvu/310

Stran je bila lektorirana

˛Se zhes morje vsdignejo; ti s' mano
Pojdi ſerzhno ſi osdravit rano.
Kaj ti pravim, pó - te, Vida sala!
Je kraljiza ˛Shpanſka me poſlala
Ji doljiti mladiga kraljizha,
˛Sin'ka njen'ga mlad'ga zeſarizha.
Ga dojila boſh ino sibala,
Peſtvala, mu poſt'ljo poſtiljala,
De saſpí, mu peſmi lepe pela,
Huj'ga dela tam ne boſh imela.«

V' barko lepa ſida je ſtopíla;
Al' ko ſta od kraja odtegníla,
Ko je barka she po morji tekla,
˛Se sjokala Vida je in rekla:
»Oh, ſirota vboga, kaj ſim ſt'ríla!
Oh, komu ſim jeſt doma puſtíla
Dete moje, ſin'ka naboglen'ga,
Mósha moj'ga s' let'mi obloshen'ga!«

Ko pretekle ſo ble tri nedelje,
Jo h' kraljizi zhern' samor'z prepelje.
Sgodej lepa Vida je uſtala,
Tam pri okni ſonze je zhakála.