Stran:Krajnskazb3.djvu/22

Stran je bila lektorirana

— 20 —

Satorej, komur mar je proſtoſt slata,
Zvetezhih dekliz naj ne ogleduje;
Ozheſa bla mirú ſta moj’ga tata!
Na ſvoje naj pogléde vedno zhuje;
Ozhí odpró ljubesni dur’ in vrata,
˛Skos té ſe naſha pamet premaguje.
Kdor ne verjame téga, bres deb’ svedil,
V’ neſrezhe moje revesh bo sabredil.

'

Dr. Preſhérn