Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/135

4. O ſtarſhi tavſhentkrat presrezhne! svete
Joham, ’nu sveta Anna! skus vas je othl
ſt’rit’ Bug vezhne * ſazhetk nash’ga ſvelizhanja;
ke se ta vasha hzhy * sa tu na
svejt rody: de nam ſvelizharja dodejly.

5. Sa tu je ona v’ svoj’mu rojſtvu, * koker
perhodna Mate boſhja, * s’sabo pernesla
tak’ wogatſtvu * gnad, inu darov svet’ga
Duha: de ſhe takrat ona * del’zh je premagala
 * svetluſt t’ ga narviksh'ga An-

gela.

6. S’tega je doli vſet’ ſadoſti: kok’ delezh
je MAria pershla * v’ boſhji gnadi, inu
v’ svetoſti; kolk tedej je Bogu dopadla;
dalej se sklent’ t’ puſty: * kolk’ ma ona
mozhy * od Boga sprosit’, karkol ſhelly.

7. Oh! kolkajn mi per tem imamo * serzhnega
troshta, ’nu vesella! k’ ſa nasho
mater tud’ spoſnamo * tok’ je per Bogu
tok’ mogozhna; al de tud nje miloſt
ni mainsh’, ked mogozhnoſt, v’ dijanju
nam skaſhe ona ſadoſt’

8. Ona sdej v’ nebesah prebiva, * tam gor’
ſa nas greshneke skerbi, tolaſbe nje prelub’ga
Syna, * de se on zhes nas ra resserdy.
 * Gorje, ’nu vę b’ nam blu, * ke'b