Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/152

3. Prov se si ſvolila, prov ſaupanje * na njo
poloſhila, t’ dam ſagvishanje, * de ona
pred Bugam * vsem tvojem nadlugam *
narvezh pomaga; * ke prose, ke prose
Syna svojega.

4. Pole moja Mati! sam on govory; k’nje
se ti ſatezi! nje reve odpri! * kar me’
bo prosila, bode ſadobila, * dovolim nje
vse; * rad shlishem, rad vshlishem
vse njene prozhne.

5. V’ nio moresh ſaupat’; potęm de ſhelly,
ſamore pomagat’, ſna, ’nu tud’ skerby:
ſna; dokler je modra: * ozhe, ke je dobra,
inu usmilena, * ſamore, ſamore, ke je
mogozhna.

6. Ta Syn nje da modroſt, Ozha mogozhnoſt,*
Svete Duh dobruto, lubeſn miloſt.
Ah! tedej tok modra, * mogozhna, ’nu
dobra * pomagej vsem nam! oh revnem!
oh revnem, navrednem synam!

7. Spom’ni, de ſavolo tega greshnika * se
Mate poſtalla Odreshenika; * ke be nas na
bilu, kaj b’ se blu ſgodilu? * k’du vę, aku
ti * be bila ſdej boſhja Mati?

8. Od zhasne nadluge, lakote, vojske, * od ogna,