LI. PESM.
1. Pertezi otrozhizhi! * k’ timu Chriſtiansk’mu
nauku: * mladi fantji, ’nu
deklizhi! * k’tir’ je vsak’mu zhloveku *
silnu nuznu, ’nu potrebn * s’ enu brumnu
ſhivlenje, * ſadobit’ ta vezhnelebn, dushe
isvelizhanje.
2. O kok' so ludji ſhiveli! * kok’ je Bug
reſha’en bil! * ke t’ga nauka niso snalli,
de jeſt zel nabom fallil, * fovsh nauki,
kezarije * pridejo narvezh odtod: ke ti
shtuki svete vire * niso bli ſnani povsod.
3. Mashneki so res uzhili * ta Chriſtianske
navk vsellej; * al ludji niso hodili,* (koker
eni ſt’rę she ſdej) * malu so ſnalli v’
mladoſti; * ke skerby, flisa ni blu, she
mein so vęd’li v’ ſtaroſti; * k’ njim v’
glavo vezh ni shlu.
4. Kolk’ je pershlu hud’ga s’ tega! * kolku
naſnaneh grehov! * k’ta zhlov’k nauka
svet’ga * is namarnoſte ni ſnal: * Loternija,
’nu tatvina * pyanoſt, ’nu sovrashtvu.
* zhlovk je ſhivel koker ſh’vina, *
ſtrahu boſhjega ni blu.
