Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/358

Stran je bila lektorirana

Po polji se je sukala,
Prav mivo je zakukala:
Kuku, kuku,
Ne poje več lepu.
(Suha, Šmarjeta, Podgorje, Podkrnos, Podjunsko.)

Škrjanček.

Lušna je vigred, začnejo tice pet,
Vse se veseli, kar živi:
Rožice cvetijo, tice žvrgolijo,
Oj človek, kaj boš ti začel?
Se moraš tudi veseliti in Boga častiti,
Hvali ga, da ti zdravje da.
Škrjanček v luft zleti ino Boga časti,
On se veseli, ker vse polje zeleni.
 
Kmet se zgodaj zbudi, najprej Boga časti,
Gre fojtrat konje, vole,
Gre gospodinjo cukat, pojdi kosilco kuhat,
Dekla vstani tudi ti!
Kliče otročiče, fante noj dekliče:
Vstanite vsi gori, saj se že dani!
Škrjanček se vzdiguje, se solnca veseluje.
Ker bo prišel paver orat, pšenico sejat.