Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/385

Stran je bila lektorirana

Urlavbarje möti
So čudne röči,
Mor'm zmiram nositi
Sovzene oči.
(Borovlje.)
 
Saj sem ti prej pravov,
Mi knisi varjeva,
Da me ča boš več dovho
Na urlavbu meva.
(Žrelec.)

Da jo lih trošt'jam,
Se vendar ko joče,
Ko vidi mušket'co,[1]
Ki se blisketeče.
(Žrelec.)

Novinec.

Mirno leto h kraji gre,
Žovt se že začenja,
Začeli so hantirati,
Žovnirje zbirati.
 
Rekrute skupaj vozijo,
Vse te lušnejše ljudi,
Lepe in te žavberne
Noj rezerfarje.

  1. Ko sabljico vidi.