Stran je bila lektorirana
Mladi fantje, ustajajte,
Eno pismo si spisajte
Na očeta, mataro,
Vsak na svojo ljubico.
Mladi fantje gor so vstali,
Eno pismo so spisali
Do očeta, matere,
Vsak do svoje ljubice:
Zdaj mi bomo s šturmom vstali,
Bomo vrečo kri prelivali,
Enemu pojde glava preč,
Drugemu skoz srce meč.
Oče so pa pismo brali,
Mamka so pa zraven stali,
Oče pismo preberô,
Mamka milo jokajo.
Koliko noči nisem spala,
Ko sem sinka povijala!
Koliko noči še jaz ne bom,
Ko sinka videla več ne bom !
Eno mešo bom plačala,
Da se bo za sinka brala,
Ali moj sinek še živi,
Bel že davno v grobu spi.
(Borovlje, Št. Jakob, Podjunsko.)
