Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/424

Stran je bila lektorirana

Kranjsko.

Povsod sem že hodov,
Po Kranju še ne,
Rad vidov, rad vidov
Bi kranjsko dekle.
(Zvrhnji Rož.)
                        
Kranjšče daklete
So rožen dro cvit,
Prov fletno bi bivo
K njim ves hodit.
(Št. Jakob.)

Koroško.

V korošköj dežöli
So fanti lepi,
Še sama kralica
Jih doro časti.

Te lipi, te mvajši
So mohli jöti,
Te zanikerni čusmi
Ostanajo tu.
 
Še ti, ki so ostali,
So ani knofi,
Jih nči druja ko hobec
Te völči krofi.