Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/53

Stran je bila lektorirana

Nezvesto deklico je zasačil.

Šé le nóč storíla sé,
Sem stópil ná gírico,
Sem slíšal póba drúgegá,
Ki je mójo déčvo klícal.
 
Jaz sem sam pri sebi djal:
Jaz bom to dečvo skušal,
Al' si bo drugega držala,
Jo bom pa jaz zapustil.
 
Sem komaj malo po vrtu šel,
Sem pa že slišal duri,
Duri so se odpirale,
Tantre je bil že drugi.
 
»Dečva, dečva, dečva moja,
Ali spiš bèl si zbujena,
Ali imaš tantre poba drugega,
Da se ne mevdaš nama.«
 
»Jaz nimam poba drugega,
To hočem zapriseči,
Boli, boli me glavica,
Bom morala kmalu vmreti.«

»Midva sva pa dva arcata,
Te hočeva ozdraviti
.........
.........«