Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/64

Stran je bila lektorirana

Pri mojem srcu mi moj sin spi,
Kjer še nikdo za nja ne ve.

Moj ljubi je ražjal tja za Vin,
Moje misli grejo vse za njim.

Jaz mu bom en cedelc pisala
In ga bom za njim pošiljala.

Če ga ne bodem nikoli več videla,
Saj ga bodem iz pisma slišala.

Moj ljubi je en frišen žovnir,
Od vseh teh višjih oficir.
<poem>(Ukve.)

Zdihovanje po ljubčeku.

(Janežič 87.)

Póbi k žovnírjem pójdejó,
Dekléte pá povéčejó.

»Zajtre prav zgodaj vstala bom,
V Celovec se peljala bom.

Pred havptmana stopila bom,
Za pobiča ga prosila bom:
 
Al' mi ne daste pobiča,
Bom gvišno sirota scagala.«

Havptman djal je jej tako:
»Da pobič tvoj nikoli ne bo.«

»Ne bo prišel mi pobič zad,
So bom jokala noč in dan.«