Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/65

Stran je bila lektorirana

Minulo je že sedem let,
Kar sem naredila pušeljc lep.

Iz nagelna te belega,
Iz mojega srca poštenega;

Iz nagelna te plavega,
Iz mojega srca pravega;

Iz nagelna rudečega,
Iz mojega srca gorečega,

Te pušeljc je že obletel,
Moj pobič je na vojsko šel.

Moj pobič je na vojsko šel,
Ne bode več nazaj prišel.
(Leše.)

Inačica.

V Celovci lepo godejo,
Deklete se pa jokajo:

Oj sijaj, sijaj solnčice
Na moje drobne srčice.
 
Zakaj bi se ne jokale,
Pobrali so nam šoceje.
 
V nedelje jutro vstala bom,
V Ljubljano se podala bom.

Pred havpmana stopila bom,
Za šoceja prosila bom.

Havpman je pa tako djal,
Je svitli meč v rokah držal: