Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/72

Stran je bila lektorirana

Kedar jaz pa k birtu pridem,
Našel bom ženo mojo.«

Sedela je žena zaročena
Med temi tremi vandrovci.

»Komu pa sina si izročila,
Tvoje dete majheno,

Tvoje dete majheno,
Ki pod srcem ležalo je?« 

»Jaz sem pa dete izročila
Tvojej starej materi.«

»Pa podaj mi žena roko,
Tvojo pravo roko to.« 

Kedar žena roko podala,
Odseka jej to roko preč.

To imaš pa žena leco,
Zdaj pa hodi z vandrovci.
(Ziljska Bistrica.)

Kazen nezvestobe.

Prijézdilí so Túrki trí,
Na bélih kónjih só sedéli,
So sábljicé zlo súkalí,
Trí déčle só iskáli.
 
Prijezdijo v prvo ves,
Preiščejo vse črez in črez,