Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/73

Stran je bila lektorirana

 

Pobarajo tega, on'ga,
Ali on te dečle kaj pozna.

Ko dečle ne dobojo,
Strašno v konje becnajo,
Obrnejo se v skok nazaj
In jezdijo v drugi kraj.

Tam najdejo vse dečle tri,
Ki so jim utekle v sredi noči;
So sabljice zasukali
In glavice jim odsekali.

»0h grozni, grozni Turki vi,
Ki ste tako nevsmiljeni!
Ne smili se vam nedolžna kri,
Ki ste jo zdaj prelivali.« 

Tako oča jim govori
Od prevelike žalosti;
Ali Turki se zdaj vzdignejo
In glasno vse tako rečô:

»Te dečle zale in lepe
So nam se že zaročile,
Postale nam so nezveste,
Zatoraj naj le tam leže.

Naj zgodi se vsem ko tem,
Ki služijo le tem lažem.« 
In Turki se zasukajo,
Nazaj jo spet odrinejo.
(Škofiče.)