Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/75

Stran je bila lektorirana

Zdej sodi rihtar: Kdo je kriv?
Bi mož lesičice dobil,
Bi ženo k sebi v postelj vzel,
Ne bi jo tepel, le objel.
(Ziljsko.)

Nežica — predaleč omožena.

(Janežič 17.)

Po ízbi je Néžica prángalá,
Svetlé solzíce tákalá.

Svetle solzice takala,
Že blizo je poroda b'la.
 
Mi tako pravi, govori:
Oj da bi se našel pobič mlad,
En pobič mlad, en hiter stan,
 
Da bi mi nesel šribanje
Mojemu oči noj materi

Daleč v deveto deželo,
Da mi na čase pridejo.

To Nežica komaj izgovori,
Pobič na durih že stoji,
Za pošte se ponudi ji

Daleč v deveto deželo,
Kjer oča, mati prebivajo.

Po dne je tekel, po noči šel,
Da bi hitrejši v svoj kraj prišel.