Stran je bila lektorirana
»Nikar, nikar, mati moja,
Pri nas je taka le šega:
Ko eno dete se rodi,
Da v vseh oknih sveče prižgô.«
»Oj v gradu pa že trupljejo,
Jej gvišno trugvo delajo.«
»Nikar, nikar, mati moja,
Le mlademu sineku zibiko.«
Prišla sta v rnčo kuhinjo,
Tam dekle že vse večejo,
Solzice svetle takajo.
Brž skoči v belo kamrico,
Na parah vidi Nežico.
Se prime za črne lase,
Se vrže tja na črne tle,
Se dolgo po tleh valjala,
Je vekala, tarnjavala,
Solzice svetle točila
Se k pobiču obrnila:
»Zahvalim te pobič lepo,
Da si me troštal tak lepo.«
Oj Nežico že k pogrebu nesô,
Jo v črno prst pokopljejo.
Je mati padla črez njen grob,
Se je po grobu valjala,
Je vekala, tarnjavala,
