13*
M, 11 MiW MMIL
Od prave lno krive ljubezni.
Branje iz 1. lista sv. Pavla na Koiintarje. 13 , 1 — IX.
^Teliko ljudje" po sveti vedo, pa le eno je vedeti nar bolj potrebno: kar nas sveta katolška vera uči — Veliko si ljudje po sveti želijo , alj le eno vse nase zelje dopolniti zamore: kar nam keršansko upanje obljubi. — Mi pa za. stonj verjemo, zastonj upamo, ako prave keršanske ljubezni nimamo, tiste ljubezni, ktiro nam sv. Pavl v denasnim listi toljko lepo razlaga ino priserčno priporoča.
I.
1. Čudne dari so apostoli od svetiga Duha binkoštno ne delo prijeli. Eden tib posebnih darov je bil vse jezike (sprane) govoriti. Marsikdo bi si to zelel, alj ta dar no- beniga ne izveliča. pravi sv. Pavl. ,,Bratje ! — so njega be sede — ko bi vse človeske ino angelske jezike govoril, pa bi prave keršanske ljubezni ne imel, bil bi kakor bron, ki buči, alt pa zvonec, ki berni, pa zaslužika nima."
Drugi dar svetiga Duha je bil preimeniten dar vednosti, de so apostoli hitro vse razumeli, ino vedeli tudi nar skriv- nejši misli , kakor sv. Peter laž ino goljfijo Ananija ino Za- fire. Veliko jih bi si tudi tiga želelo , de bi jih ne zamogel nihče goljfati, ne nalegati; „alj naj bi znal prerokvali, uči »v. Pavl, ino vedel vse skrivnosti, ino bi imel vso učenost, nič bi mi ne pomagalo ako bi ljubezni ne imel."
Posebni dar pervih kristjanov bila je njih lerdnu vera, toljka, de sogore lehko prestavili, kakor se od svetiga Gregorja čudode Inika bere. Pa tudi taka, prečudno močna vera bi po besedah svetiga Pavla človeka ne izveličala, če bi hudobniga serca bil ino prave ljubezni ne imel. Kaj bi ga ljudje svetnika imeli, pred Bogam bi bil nič.
2. Kakor so pervi kristjani čudne darc od Boga prije mali, so tudi oni Bogu vse svoje premoženje darili, polje no polnetve prodajali, kakor je tisti čas zavolj preganjanja
