189
ljudje. Le v posvetno blago se zaljubijo , t pregrešno ve selje zukoplejo, na nebesa pozabijo ino ne pomislijo se po- verniti kdaj h svojmu Bogii, ki jih je poslul. Kjer je njih zaklad (šoc), tam je tudi njih serce , tam Ijubezn njihova.— Bogoljubne, pravične duše, čednimu golobu podobne, na tim sveti pokoja ne najdejo; njih pozemeljsko ne veseli, ker je njih serce le per Bogu, kteriga nad vse ljubijo. Bog njim tudi kakor Noe ljubeznivo roko poda, ino jih k sebi v svete nebesa vzeme. — Komu hocemo pa mi podobni biti, gerdimu vranu, ali golobu cednimu? — Bjer je nas zaklad , tam je tudi naše serce. — Oh ljubimo saj prav živo ino goreče Boga črez vse, bližnign pa kakor sami sebe. Vse bo nam enkrat minulo, prava ljubezn pa ostane veko* maj. Amen.
m. mm mm mm-
Od keršanske samosvoje premage.
Branje iz II. lista sv. Pavla na Korintarje. 6, 1 — 10.
^D^es čas našiga živlenja na tim sveti naj se Bogu po sveti; časno živlenje jc večnosti cena. Vsako leto se naj v božjo čast ino zveličanje naše oberne, de nam en štacjon bližej svetiga raja bo. Vse dni si mormo prizadevati si za nebesa pripravljati ; kar bomo tukaj sjali . bomo tamkaj želi. — Nar imenitnejši čas za izveličanje naše je pa sveti post ni čas , kteriga sv. Pavl v denašnim branji čas gnade ino aveličanja imenuje. Vučijmo se te svete postne dni prav po keršansko oberniti.
I.
Naj bi. kdo po zimi sjal, o valički (spomlad) pa žeti ho tel , slabo žetvo bi imel. Kar se bo pa v valički vsjalo, bo na jesen obilno sadu dalo , ako Bog svoj blagoslov da. — Duhovske setve izve(ičanski čas je sveti post; za to nas opo mina sv. Pavl; »Bratje i glejte , de gnada , kliro zdaj od
