pričati, de je ravno Jezu* Nacaremki poitavlen Sodmk živih ino mertvih, in bode prišel na oblakih s veliko oblastjo so dil, kakor je pred Kajfežam napovedal. Narocil nam je prid- gvati, de je on tisti obljublen Mesija, od kateriga vsi pre roki pričajo, de verni, ktiri v njega ver jejo, skuz njega od- pušanje grehov zadobijo.a — Jezusa častito vstajenje poterdi vse njegove nauke, de so boži nauki; je luc naše vere, ter- den steber našiga upanja ino zastava naše ljubezni. — Vse to je zapovedal Jezus oznanvati svojim apostelnam ino njih nastopnikam do konca sveta — zapovedal pridgvati tudi meni veselo resnico: Jezus je od mertvih vstal ino živi; — vstali bomo tudi mi, ino per njem vekomaj živeli, ce bomo vredni. — Veselo resnico to je potreba bolj na tenko pregledati.
II.
1. Kakor je Kristus v resnici vmerl, tako je po tem res nično od mertvih vstal. Serditi sovražniki so Jezusa h smerti obsodli, ino njegovo smert komaj docakali. Krog križa stoje ga ne popustijo, dokler ni glave nagnil ino vmerl. Nja smerti prepricani grejoPilatuža prosit, naj njega pokopališe zavarje, de bi Jezusovi prijatli mertviga trupla ne vkradli. Zgodi se na tenko vse po njih volji. — Pilatuž da mertvo truplo Je zusa Jožefu ino Nikodemu pokopat; alj vojšaki, ktiri so kri žane varvali, so dobro presodili, prej ko ga dajo iz križa izsneti. Desnimu ino levi mu razbojniku, ktira še živa vidijo, kosti polomijo, nju vsmertit, Jezusa najdejo že mertviga, ino mu kaj ne storijo. Vender mu vojšak z ojstro sulco skuz persi serce prebode; — ne gene se vec, le vodena kerv se iz smerlne rane polije, na prico, de je gotovo mertev Jezus. — Prijateli Jezusa iz križa izsnemejo, nja terde roke ino noge milo ogledujejo; ino ker ni dihleja, ne jiskre živlenja v njem, ga v mazilo denejo, v perte bele tenčice zavijejo ino pokoplejo, ter velik kamen'na pokop zavalijo. Sovražniki clo kamen zapecatijo, dobro prepricani, de je mertev ino ga nikar vec ne bo. — Alj poglejte!
2. Tretje jutro pred svitam, ko ni žive duše bilo na verti razen vojšaki per grobi na straži, se kakor blisk zemlja po trese od božje vsemogocnosti — čudna svetloba posije ■— kamen se odvali — vojšaki vsi plahi vgledajo mertviga oži veti — v nebeški svetlobi vstati, izbežijo ino hitijo sovražnikam
