12
obernemo, — Kaj se pa vam zdi, kaj bi bila nar veči ng- sreča za nas ? — Boga zgubiti — to je nar veci nesreča. — Oh preljubi! dsržimo se zvesto svojiga ljubiga Boga, njega prav spoznavati, njemu zvesto služiti si prizadevajmo. Ne bomo mi Boga pozabili, tudi Bog nas zapustil ne bo. Ino kedar ura pride, svet zapustiti, ino bo zemlja vzela kar je njeniga — merlivo truplo, bo tudi Bog vzel kar je njego- viga, nevmcrjočo duso. Zalo nas je Bog stvaril. Amen.
Zakaj nas Bog terpcli na?
Oranje la lista sv. Pavla do Fillpanov 4, 4 — 7.
Bolnik se veseli juterniga svita, ino zaupa v svojih bo lecinah, de mu bo mlado jutro ljubo zdravje prineslo. Plah mornar v hudi noči se po mili zarji ogleduje, ino nje težko dočakuje, de mu bo lepsi Treme ino srečnej pot storila; člo*- vek pa čaka v svojih krizah ino težavah pomočnika, ki bi re vežu prijazno robo podal ino pomagal. Kdo pa je tisti mo gočen ino vsmilen pomočnik, ki bi nam u vseh nasih težavah ino potrebah pomagal? Ni ga pod soncam v tej revni dolini solz; le iz nebes ga dočakujemo, kakor so njega čakali svoje dni stari očaki štir tavžent let, ino izdihvaje njega klicali rekoč: „Rosite ga nebesa, ino oblaki dižite Pravičniga, od pri se zemlja ino rodi Zveličarja." Izaia. 45, 8. — V njega, vsemogočniga Sinu bozjiga nam kaže sveta mati kat. cerkva v tim svetim adventnim časi. Jezusu vso svojo skerb izročiti nas opomina sv. Pavl v svojim pismi na Filipane, kakor smo dones slisali. Oh vtisnimo si jih globoko v svoje serce tudi mi za prihodne dni križer ino težav, ki nas čakajo.
I.
1. Veselje, žlahtna draga reč, ni u velikih mestah, ne per godcah doma, se tudi z dnarmi kupiti ne da; pravo,
