Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/233

Stran ni lektorirana

agg


i

' molila JPOjt duši, mnogotere slabe navade ino strasti vase serca pokrivajo, vasa podoba ni čedna. Jite ino očistite se v stu­ denci svete pokore, de botc beli na duši k > sneg, čedno na- pravleni kakor ljubeznivi otroci; potem pridite prosit, ino bole prijeli. Veliko velja molitev pravičniga. Dnevi molitve

seli naj bojo tudi dnevi pokore.

ni bi 2. Otrok ve, de ga oče ljubi ino rad ima; že od daleč enfi roko moli, ter čuti, de bo gotovo vslišan. Kakor otroci pov- OTjii zdigujmo (udi mi z zaupanjam svoje roke b Bogu. Ge bi lili.i tudi mati svojga dojenca zapustila, Gospod nas zapustil ne eki bo. Oh koljko veči dobiček bi naše molitve imele, naj bi . Tu naša vera bolj kiva, naše upanje lerdneji bilo! Vse, karkolj

v molitvi prosite, ako verujete, pravi Jezus, bote prijeli.*" riti Mat. 21, 22. ,.Kdor prosi, naj prosi z zaupanjam brez vsiga it k pomišlenja; zakaj kdor pomišla, je podoben morskimu valu. TJ kateriga veter goni ino sem ter tje meče. Naj ne misli tak

človek, de ba od Gospoda kaj prijel." Jak. t, (i — 7. i; i 3. Vr eni hiši je oče otroku prav lep kos kruha vrezal. )inj Pride lačen pluje, ves potreben ino kiuha prosi. Dete vboa- ]<k čeku cel kos kruha z vesel jam poda. Kaj mislite, ali bo iS oce otroka za to okregal ? Bog ovarj! Solze očeta polijejo: im ino še veči kos kruha vsmilenimu otroku da. Ravno to bo m storil Oče nebeški tudi nam, ako radi drugim podelimo. mi „Dajte, veli Jezus, ino se vam bo dalo. Dobro, natlačeno, ■el potreseno ino zverhario mero vam bojo dali u vaše naročje.

Z kakoršno mero bote merili, z tako se vam bo odmerjalo."

Luk. 6, 38. Molitev ino milošna (almožna.) si morte biti

družici.

4. Kaj pa porečete vi očetje in matere otroku, ktiro kosec kruha pusti lezati, ki mu ga vrežele, ter kujavo reče: m Nocem ga, je premoli; večiga hočem. Ti nehvaležna stvar! i bote rekli; le počaj, zdaj pa ničesar «e dobiš. Kdor maliga i ne časti, večiga vreden ni. Ali ne bo Oče nebeški ravno i to tudi nam storil, če se švaramo, do premalo na polji pri­ delamo, de nima blago nobene cene, de nam na skedni al j pa v kleti ne plenja. Vse je boži dar. „Kaj pa imaš, de nisi prijel? Ako si pa prijel, kaj se hvališ, kakor bi ne bil prijel? I. Kor. 4, 7. Zadovoljni mormo biti z ti m, kar nam Bog da., ino hvaležno spoznati, de še tiga zaslužili nismo. Kdor veliko hudo letvino tožuje ino črez slabe, lerde čase zdihuje, nezadovoljno živi ino ni vreden, de bi Bog njega vslišal. Apost. Hrana. I. Del. .... • 15