27
- ■ . ■ •• ' .. ■ .i'""'*'-.'." •".
% ms mmu lini, . .
1. Velika potreba Izveličarja.
PER POLNOČNICAH.
i•• -..I . I* "•" *
Branje iz lista sv. Pavla do Tita. 2, 11 —15. »
» * . • * * » ' *«
TPemna noč je, ino žalosten svet. Ni prare svetlobe ne toplote na zemli, kar njo je ljubo sonce zapustilo. Bledo ljuna sveti, slabo zvezde berlijo; — oh kaj bi z nami bilo, ako bi sc romeno sonce ne povernilo vec! — Taka se je po dubovsko godila, ko je dober Bog po storjenim grehi ljudem svoje sveto oblicje zakrit. Tema zmot jih je pokrivala, mraz pregreh ino hudobij jih jn obdajal-, za obupati bi jim bilo, ako bi jim ne bil neskoncno vsmilen Bog Odrešenika obljubil — dubovsko sonce znpusenimu svetu — kateriga častitliv prihod sv. apostel Pavl svojimu ljubimu ucencu Titu popišuje, kakor v njegovim pismi denasen sveti dan beremo.
I.
• • ■ > . ■
1. Sv. Tit je zvest tovars ino pomagavec svetiga Pavla po njegovih apostolskih hojah bil. Sv. Pavl je Tita posebno ljubil in ga za njegove zvestobe ino serčnosti del na otoki Kreta v sredozemelskim morji škofa postavil, ino mu vkazal vse modro naravnati, kar vidi, de je novovernim kristjanam v izveličanje. Ojstro mu naroca opominati kristjane, naj vsak po svojim stani posteno živi, de ne zgubijo toljke milosti, katiro jim je dober Bog po svojim Sinu poslal, ter pravi: „Preljubi! prikazala seje neizrečeno velika milost ino do brota Boga, issveličarja našiga, milost, hi je v starim zukoni tako rekoč v oblakih zakrila bila. Prisjala je kakor sveflo sonce novi zavezi po rojstvi Jezusa Sinu božiga vsim ljudem, nam lepo kaže ino nas uči, de ne živimo kakor poprejni neverniki v hudobijah in posvetnih zapelivih željah nečistosti,
