Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/63

Stran ni lektorirana

35


I. Ker. II, 27— 28. Lepo nas tiga sveta kat. cerkev per svetim obhajili opomni. Moli se v imeni vsih, ki želijo h božji mizi, očitna spoved. Se enkrat namestnik bozji vse odvežejo, ter Boga prosijo, naj jim vsigamogočni, vecni Gospod grehe odpusti. Na to povzdignejo presveto rešnje Telo, rekoc: »Poglejte Jagne božje, ktero grehe sveta od- jemle!-' — Z koljkim zaupanjam, z kako ponižnim sercam se imamo trikrat na persi poterkati, rekoc: „0 Gospod! nisi m vreden, de pod mojo streho greš; ampak reči le be­ sedo, in moja duša bo ozdravlena." Ino glejte cudo! Jezus, kralj nebeški pride v podobi beliga kruha zakrit kakor Bog ino človek, z dušo ino z telesam, z kervjo ino z mesam v naše serce prebivat, kedar nam mašnik božji nar svetejši zakrament podelijo, rekoč: „Teto Gospoda našiga Jezusa Kristusa ohrani dušo tvojo v večno živlenje. Upam si rečti — govori sv. Avguštin — de Bog, če ravno vsigamogočen, več dati ni mogel; — nar modrejši več dati ni vedel; — nar bogatejši več dati ni imel." Ali mu ne bomo dali tudi mi svojiga serca? — .

5. Vsak človek potrebuje v svojim stani božje pomoči, posebno pa nar imenitneji stana dva: duhov s ki hio zakonski. ■ — Mašniki so vernim za dušo, kar so telesni stariši za tru­ plo; in po pravici se duhovniki imenujejo duhovski očetje. Med Bogam ino vernim ljudstvam stati, v božjim imeni učiti, za ljudi moliti ino darovati, opravljati nar svetejši reči, clo nebeške kluče v rokah imeti — oh grozovitna; 6veta služba, za angelske rame pretežka! Dober Bog pa v zakramenti sveliga Reda, alj mamikoviga posiiečvanja svojim služavnikam oblast moč ino milost da sveto pravo vero učiti, sveto mašo služiti, grehe odpušati, svete zakramente deliti ino blagosloviti, ter jim obljubi, vse poterditi, kar bojo oni, njega namestniki, prav sklenili, rekoč: „Kakor je mene Oče poslal, pošlem tudi jaz vas. Jan. 20, 21. „Med vsemi dobrotami velika je gnada — med vsemi nar veči pa je vred­ nost mašniga stana." Sv. Krizostom.

6. Kdo vas pa ne pozna zakonskih težke butare,- ktiro morjo možje ino žene nositi? Vse žive dni skupej živeti, slabosti ino težave voljno terpeti, za otroke ino družino sker- beti, eno serce, ena duša v dveh telesih biti, ljubiti mož svojo ženo kakor Kristus sveto cerkev, žena možu pokorna bili, kakor sveta cerkev Kristusu — oh zakon, imeniten,