Uro, ki tezhe, vſi dobro posnate; pa tudi slati zhaſ tezhe; — vi pa nja samudo ſlabo srajtate. Kdor vſaki dan 1 minuto — samudi vſak teden 7 minut; — kdor samudi vſak dan 1 uro — v' leti 365 ur. — —
„Ali pa tudi tiſto uro posnate, ki jo povſodi s' ſebo imate, de vam kashe nagel tek vaſhiga shivlenja? — vpraſhajo goſpod kaplan? Katéra ura je to?“
Zhloveſhko telo.
Zhlovek ſe velí krona ſtvarjenja; in truplo, ravno ko ſvezha, ſe kashe vſih ſtvari goſpodár. — V' glavi, sa jaſnim zhelam, imamo moshgane, v' moshganih um, pamet ino ſpomin. — Is moshgán ſe ſnujejo, kakor is klavzhizha niti, tenke shilize ino kitize po vſim shivoti. Po njih obzhutimo ino ſe savémo. Ako moshgane raniſh, omedlíſh, ſpomín sgubíſh , ſe ne savéſh in lehko vmerjeſh. Varvati ſe je mozhne pjazhe ino vſiga, kar prevezh v' glavo gre. — Ozhi pod zhelam ſo nam okna, de gledamo. Oko v' napetih jabelzih ſvojo mokroto, in v' ſredi jederze imá. Ako mokrota vſahne — istezhe, zhlovek oſlepí. Obervi ozhí pokrivajo, pa tudi ſami jih mormo ſhkode varvati. ˛Slepez je vboshez! — Uſheſa ſo dvojne ſtranſke vrata, lepo ſkroshene ko rog, de glaſ po njih na snotrajn boben pride, in ſliſhimo. Pregloboko v' nje vertati je nevarno; lehko boben prederemo m ogluſhimo. Gluhaki rojeni tudi govoriti ne snajo. Modri moshje ſo pa ſhole sa take naredili, v' katerih ſe vſiga potrebniga suzhijo in snajo bolj piſati ko vi. — Uſta ſo poglavitne vrata, in jesik vratár; vzhaſi slo hudoben. On vſe okuſi, preſodi in pové, de pojémo alj savershemo. Ako jesik zhiſt ni, nam tudi jeſti ne diſhi. — Noſ je zhuvaj v' ſredi liza, ki zhuje ino po ſvojih noſnizah voha, jeli dobro alj ni? Roke ino noge ſo is bresſhtevilnih shil, kit ino koſti ſtikane; kar roke ſtorijo, kamo noge zhloveka prineſejo, ni dopovédati. — Koſti ſo ſlemena po vſim trupli, ki ga dershijo, de ſe ne isdrusgne. Po ſredi koſti shlahen museg tezhe, ki jim shivlenja daja. ˛Skos neſramno preſheſtvanje ſe museg po kolteh ſuſhi. Shelodez je
