Stran je bila lektorirana
ogenj is gobza ſhvigal. — Belk sbeshi in komaj shiv oſtane, ter ſe mu sdi, kakor bi ſe bilo pol grada sa njim poſulo.“ „Kamo pa ſo zigani?“ — „Zel teden ſo sa gradam kuhali; sdaj jih pa ni ſluha ne duha. Moj ozhe ino ſoſeda dva ſo vzheraj petelina ino dnarjev jiſkat hodili, pa niſo najdli kaj drusiga, kakor kup voglja, pa potrupanih zhrepov. Belk je od ſtrahu sbolel.“
„To je prav po ziganſko — pravijo goſpód. Hozhemo srajtati, koljko je Belku ta ziganija veljala. Ktére dnarje, Luka! je moral zigan imeti?“ Luka jim pravi in goſpod piſhejo:
7 | zekinov, | ki ſo | po | 4½ | goldinarjev. |
3 | krishevazhe, | ’’ | ’’ | 2 12/60 | ’’ |
2 | polkrishavki, | ’’ | ’’ | 1 6/60 | ’’ |
1 | htertinko krishavke, | ’’ | ’’ | 33/60 | ’’ |
Teshka bo, de ſi je ravno mala. Poprej vam je povedati, kako ſe rasdelba ſhteje, alj drobi rajtajo, de vaſ kdo oziganil ne bo.
o. Rasdelba.
- 1. Vſaka rezh ſe v' ſvoje dele rasdrobi, is katerih obſtoji; p: 1 goldinar ima 60 krajzarjev, 1 ura ima 4 zhetertinke i. t. d. Ako nimamo zele rezhi, ſaj nekoljko vzhaji imamo. Koljko delov imamo, sapiſhemo sgoraj, ter pravimo, de je ſhtevz. V' podreso poſtavimo, koljkor bi morli imeti, de bi rezh zela bila, in pravimo, de je rasdélz, ki nam pokashe, v' koljko delov naj ſe zelo rasdelí. P: 12/60 nam kashe, de imamo 12 kr. od 1 gl. — 60 kr. bi pa naj imeli, de bi 1 zel goldinar bil, ino ſe isrezhe: dvanajſt ſheſtdeſetink goldinarja.
- 2. Je (sgorni) ſhtevz vezhi od (ſpodniga) rasdelza, p: 3/2 — sapopade 1 zelo, ter ni pravi rasdél. Lehko ga poravnamo, ako ſhtevz 3 med rasdelza 2 rasſhtéjemo 2 | 3 | 1½. Temu rezhemo, de je meſhan rasdél, ki ima zelo 1 ino rasdeleno ½.