Stran je bila lektorirana
- ſtori. Vi nevſmileni drevoderzi, ki po leli ſmreke belite, de sa ſmolo kosovze délate, drevje vertate, de mu ſok, njegova kerv, istezhe, sa potam mladike lomite ino nedolshno drevje olomaſtite — ali ne veſte, de dobrotliviga ˛Stvarnika rasshalite? — Tudi drevje shivi, raneno ſe poſuſhi ino vmerje. Kdor rano obeshe, dobro delo ſtori.
- 2. Vezh od slata in ſrebra nam drevje dobriga da; sa to je pervo dober Bog v' semljo sakril, drevje pa po semlji rasſadil. Drevje daja ptizi shivesh in ſtreho; shivini prilaſt in poſtel, zhloveku bres ſhtevila veſelja in haſna. Je drevo, ki rodi ſad, is kateriga hlebe pezhejo — zhudno drevo, katerimu v' debli ljudje kakor v hrami prebivajo, ki jih oraſte ino nad njimi seleni. Vinſka terta je mati toljko miljonov ljudi. — Vſak kraj ima drevje po ſvoji potrebi; kdor torej drevje konzhá, je tiſtiga kraja nar huj ſovrashnik. Sa to je dober Bog po Mojseſu vojſhakam prepovedal: „Kedar boſh meſto s' vojſko oblegel ino s' mozhnimi saſipi obdál, ne ſméſh drevja poſékati, ki ſadje rodi, tudi ne leſu v' tiſtim kraji s' ſekiro pokonzhati; ſaj drevje ſhtevilo tvojih naſprotnikov ne more pomnoshiti: V Mojs. 20, 19. Po pravizi tudi deshelſka goſpoſka drevoderze kasnuje.
- 3. Drevje, boshjo ſtvar, Bog shiví; vſmiliti ſe nam mora, ako ſmo boshji otrozi. „O nikar me ne olamaj; hozhem ti ſladkiga ſadja dati“ — proſi shlahen pevzhnik nevſmileniga dezhka, ki ſi gre ſhibo is njega vzheſnit. „Kaj ſim ti ſtorila, de mi tako nevſmileno kosho obeliſh? Ali ne véſh, de ti bom poſledno hiſhizo dala, v' kateri te bojo pokopali?“ — vpraſha selena ſmreka gerdiga ſmolarja. „Po kaj me tak nevſmileno lomaſtiſh, ter kamenje ino paklese po meni luzhaſh? — ſe ſhvara poln jablan. Tako gerdo ti meni mojo dobroto povrazhujeſh!“ Naſhi dobri ſtariſhi ſo drevja naſadili; toshili jih bojo, ki po drevji ſhkodo délajo.
