Stran je bila lektorirana
- 4. Poglejte pa tudi lepe boshje nauke, ki nam jih je Bog na vſako drevze sapiſal. Drevje nam v' nebeſa kashe, de ne posabimo, kjé ſmo domá. Otrozi! poglejte mlado drevze: kamor ſe mlado naklone, taj bo doraſtlo; ſtaro ſe vezh vkloniti ne da. Mladenzhi! vidite drevje zveteti? Tako zvetite nedolshni tudi vi. Mersel veter pohladí, mras zvetje okuha, ino vſe shaloſtno ſe obeſha; — ſhe shaloſtnej hodi sapeljano dekle bres diviſhkiga zvetja. Posnate drevo, ki ga zherv gloda, kako ſe sazhne ſuſhiti? Tako ſe rasujsdanimu mladenzhu godí, ki je ſvoje poſhtenje sgubil. Nezhiſtnik pade, kakor zhervivi ſad is dreveſa. — Moshjé ino shene! bodite dobre dreveſa; drevo, ki dobriga ſadu ne prineſe, bo poſekano ino v' ogenj versheno. — Pomiſlite vi ſtarzheki, kako v' jeſeni is drevja liſt sa liſtam pada. Tudi mi padamo v' semljo drugi sa drugim, s' nami pa tudi vſa polvetna zhaſt in oblaſt. — Drevje, ki po simi ſpi, o valizhki sopet oshivi; tudi mi bomo oshiveli ino sa toljko gorſhi vſtali, sa koljkor boljſhi ſmo v' Goſpodu saſpali.
Te pridige ſe ſpomnim, kedar drevje sagledam, ki ſo ga rajni isredili.
Pa tudi vam, kterim ſo kumej (gotej) bili, ſo vſakimu shlahno drevze vſadili, ter tudi druge botre opominjali, rekozh : „Vſak ozhe naj ſvojimu otroku, vlak kumej ſvojimu setizu drevze vſadi, naj bo s' otrokam raſtlo, ino ſadu prineſlo. Naſ she dolgo ne bo, drevo ſhe bo rodilo ino otroka naſ pomnilo. Vſako rodovito drevo je gotov dnar, ki is semlje zveti.“
