1 dan vezh naredí, de je preſtopno leto 366 dni. Prasna véra pa, de bi ſe shivina tiſtiga leta ne rodila. — Semlja krog ſonza ima podolgovato hojo; sa to po simi ſonze nishej vidimo, nja sharki naſ po ſtrani sadenejo, in merslo je. Po leti semlja ſonzu bolj vſhtriz pride, sato ga viſoko nad ſebo vidimo; na ravno naſ obſeva ino vrozhino naredi. Prebivavzi ſredniga kroga; p: Lahi, ˛Shpanjoli i. t. d. imajo nar huj vrozhino; ljudje sa ſéverjam ino pod jugam imajo po 3 kvatre simo in nozh. Rekel bi, de ſmo mi v' nar bolj ſrezhni ſtrani semlje. — Dvakrat v' leti ſonze ravno prek semlje ſije: o ſv. Benedikti ino o ſv. Matevshi. Tiſti zhaſ ſta per naſ nozh in dan enako dolga. O kreſi ſonze nam nar viſhi ſveti; sharki ravno sadenejo ino nar vezhi vrozhino ſtorijo; nar daljſhi den je. O ſv. Tomashi ſmo nar dalej od ſonza; sharki niſo v' naſ obernjeni; nar huj sima je, nar krajſhi den.
3. Meſenz alj luna je semlji nar blishej tovarſh, ki jo krog ſonza ſpremlja, ter jo 12 krat v' leti obhodi, ino 12 meſzov da. Semljo meſenz v' 29 dneh 12½ urah obhodi; vender ſploh 30 dni sa 1 meſenz rajtamo. De bi pa sa 1 leto 365 dni nateklo, ima 7 meſzov po 31, — 4 meſzi po 30, ſvizhan pa le v' navadnim leti 28, v' preſtopnim pa 29 dni. Kako ſe pa meſenz mladi ino ſtara? To vam moram na tablo pokasati. [1] Sgorej je ſvetlo ſonze B, v' ſredi semlja A, ktéro ſonze obſija, pa le od ſonzhne ſtrani. Riſ krog semlje je lune pot, ki ga vſak meſenz obhodi. Kedar luna ravno pod ſonze verh naſ pride D, je sgorna ſtran od ſonza ſvetla, ſpodna otemnela, de nje ne vidimo, in pravimo, de ſe mladí. Po malim v' 8 dneh na pervo ſtran prilese E, ino mi ſhterti del ſvetliga gledamo, ter pravimo, de je pervi krajz o mladim. Sopet v' 8 dneh ravno pod ſonze pride F, tako de mi zelo gorno ſtran obſjano vidimo, ino pravimo, de je o polnim alj ſhep. Kres 8 dni le luna ſpet na levo vſtavi G, ino mi le ſhterti del ſvetle vidimo, ter velimo, de je sadni krajz ob ſtarim. Poma-
- ↑ Pogléj II. podobo.