Stran je bila lektorirana
- slim krajam ſvetijo, kjér ſo ſilo dolge nozhí in ſonze le nekoljko meſzov v' leti poſije. V' naſhih krajih ſe malokdaj vidijo.
- 3. Ali je reſ, de zhlovek vmerje, kedar ſe na nebi svesda podere? Tako menijo babjovérni ljudjé. Naj bi sa vſakiga zhloveka svesda padla, bi jih she malo na nebi bilo. Svesde, ki ſe na vezher ino ob ſviti vtrinjajo, ſo ognene megle, ki ſe vnemejo ino sopet vgaſnejo, kedar jih semlja na ſe potegne.
- 4. Kaj pa zhudna svesda pomeni, ki metlo ima? Ljudje miſlijo, de boshjo ſhibo kashe; alj po navadi ſe nje ni bati. Take svesde nesnane pote po nebeſhkih ſhirjavah hodijo. Pridejo bliso semlje, ter jih vglédamo; njih share semlja na ſe vlezhe, ino nam ſe sdi, kakor bi metlo imele. V' leti 1811 ſim pobizh ſtrahoma tako svesdo premiſhloval, ki ſim na polji vole paſil. Prikasala ſe bo sopet — kdaj? prav ne vémo.
- 5. Ali ſe na nebi vol, oven, rak, ſhkorpijon ino take ſtvarí vidijo? Svesd na nebi ni preſhteti, ne vſih ſposnati; vemo pa, de ſe ene premíkajo, ki jim planeti pravimo, druge na meſti kakor pripete ſtojijo, ter na nebeſhkim ſtropi podobe kashejo, ktére svesdoméri po imeni vejo; p: nebeſhki vos, burovz, Jakopova palza i. t. d. Takih perpetih svesd je nar imenitnej 12 snaminj: oven, junz, dvojzhizhi, rak, lev, deviza, tehtniza alj vaga, ſhkorpjon, ſtrelz, divji kosel, povoden mosh ino ribe. Semlja, ki ſe krog ſonza ſuka, vſakiga meſenza pod drugo snaminje pride; sa to ſe pravi, de ſonze o boshizhi v' divjim kosli, o kreſi pa v' raki ſtojí, ker ſe v' tem zhaſi vſako leto ravno te svesde o jutrovim ſvitu pred ſonzam vidijo. V' nekih pratikah ima vſak den ſvoje snaminje, ino veliko kmetov jih per ſvoji ſétvi, shetvi, koſitvi i. t. d. ſkerbno ſhpoga. Tako ſe pravi: Kar v' semljo raſte, ſéj ſhkorpjona — raka — ribe i. t. d. — Kar pa is semlje, ſéj v' takim
