2. Ptizhize nam kashejo boshjo modroſt. Kedar sazbne ſneg kopneti, ſe sazhno sheniti. Toljko ſe ljubita on ino ona, de zhe eno sgine, drugo od shaloſti mine. Po dvoje jih vkrog leta, ſi ſkriven kraj pojiſhe ino sazhne gnesdo noſiti. On noſi zel drag den pereſze, shimo ino jil, ona pa v' ſkrivnim kotezi ſedi ino lepo gnesdo dela. Ni zhloveka tako snajdeniga, kaj takiga narediti. Kako me je ſerze bolelo, najti sa turnam gnesda rasdrapane, ki ſo jih ſamouhi is pod zerkvene ſtrehe pometali! Taki vertoglavzi bi ſe pazh derli, naj bi njim kdo njih hiſhize tako nevſmileno rastergal. Neki gerduh je laſtovke drashil, ki ſo pod ſoſedovo ſtreho gnesdile; ſoſed ga s' palzo nashene. V' mraki ſe pa ſpet perkrade, ter s' dolgo ranto vſe gnesda na tla pomezhe ino mladizhe na zeſti pozepta. Sdaj ſe je poſtaral, pa nima lvoje ſirehe, poſodniki ſo mu jo prodali.
Je gnesdo narejeno, ſtarka dan na dan 1 jajzhize isneſe. Vſako pleme jih ima na ſhtevilo podobne — lepo pikaſte. Jih je naneſla, sazhne valiti. Zele dni na gnesdizi ſedi ino jih greje, ſtarz pa v' krog gnesda pôje, ter ji kratek zhaſ dela. ˛She ne beshí, zhe kdo pride, tako ſkerbno jih varje. Kako gerd mora biti, kdor ji jajzhize vseme, jih potruple ino gnesdo rasterga! Shaloſtno ſi sazhneta gnesdize sopet noſiti; pa kaj de jima je she preposno!
V' nekih dneh ſe jajzhiza vgréjejo, mladi v' luſhini oshivijo ino ſvoj shivesh pripravlen najdejo. Nar prej belák — potem zhermelak povshijejo ino tako israſtejo, de je vſakiga jajze polno. Ko she vezh shiveti mladizh nima, sazhne luſhiiio kluvati. Tudi ſtarka mu pomore ino glej! lep ptizhko ſe isvali. Revſhe je ſlepo, golo in ſi pomagati ne more; le milo zhivka. ˛Stara ſvoje mladizhe sdaj s' velikim veſeljam truſhita (pitata), neprenehama jim shivesh noſita, ino vſakimu v' klun poloshita. Pride huda ura, hitro jih s' ſvojimi habami ogerneta, de bi jih ne seblo. Kako zhedno je to! — Sdaj pa pride nevſmilen gerdun, ino ſtarim ljube mladizhe vseme, ako ravno branita ino milo zhvezhita.
