Stran je bila lektorirana
- nihzhe, ino pa beſediza man, ktero ſlovenzi tako povejo, kakor: ljudje govorijo.
- 2. Druge nameſtnize ſo laſtivne, ki nam povejo, komu je rezh laſtna. ˛Stavimo jih pred poglavne beſede ino jih ravno tako ravnamo, kakor priloshnize; p: mein moj, dein tvoj, ſein njegov, ihr njeni, unſer naſh, euer vaſh, ihr njihov. Rasen perviga padesha po enim vsemejo laſtivne nameſtnize poſledno piſmenko ravnih kasávk; p: mein moj, meines mojiga, meinem mojimu i. t. d. Ako te nameſtnize poglavitnim beſedam sadi poſtaviſh, ſe ne premenijo; p: die Mutter iſt mein mati ſo moja.
- 3. Tretje nameſtnize ſo kasavne, s' katerimi pokashemo, kdo je, kamo gre. Take ſo: dieſer te, dieſe ta, dieſes to; jener uni; ſolcher tak i. t. d. Padajo ravno kakor mein. Derjenige tajiſti i. t, d., pada v' pervim konzi, kakor der, v' drugim konzi pa ima v pervim padeshu e v' drugih en.
- 4. Shterte nameſtnize ſo nasajne, ki nasaj kashejo, od kogar ſe sopet govori; p: welcher kateri, welche katera i. t. d. V' drugim padeshu ſe rezhe deſſen kateriga, v' vſih drugih pada kakor mein. Beſediza ſo velja sa ſlovenſko beſedizo ki, ino ſe ne premeni; p: der Dieb, ſo uns beſtohlen hat tat, ki naſ je okradel.
- 5. Pete nameſtnize ſo praſhavne; s' njimi praſhamo; p: wer kdo? was kaj? was für einer kateri? Padajo, kakor ſmo sgorej per poglavkah v drugi padivnizi videli.
Nekoljko pogovorov vam moram doneſ sa prihodno kôſhnjo dati. Das Gras iſt groβ gewachſen, trava je velika israſtla. Wann werden ihr mähen? kdaj bote koſili? Morgen werden die Mähler kommen, jutre bojo koſzi priſhli. Der Nachbar dengelt die Senſen, ſoſed kleple koſe. Das Heu trocknet gern ſeno ſe ſuſhi rado. , rastroſite seleno travo.