Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/230

XXXVI.
Tudi prasna pukſha
pokne

„Moj brat mi je is Lipoglava piſal. Kdo vaſ to piſtno bere?" vpraſhajo goſpod uzhitel, ter Lukeju piſmo podajo, naj bi ga bral. Dolgo ſe je ſilil, pa teshko istiſhi te beſede: Maj lubbrat, ti vajſh, da mam malo ſemle, rat bi kupu 3 kose, zhe bi mi ti pomaga, naj te lebo nabruſim, ſliſhal ſi mojo nesrezho doberniku bob mi je gravo sdrelu i. t d. ſrov bodi loj brad Jur. — „Ste saltopili piſmo? Tudi jes komaj. Nikolj ni v' ſhoti bil, jes ſim ga ſvoje dni brati nauzhil, piſati ſe je ſam lotil; ni mu torej samériti. Vam bi pa gerdo bilo, ſe ne bolj isvuzhiti.

Nemſhki pravopiſ.

Doſlej ſte piſali pogleddje napiſanje, v' prihodno bote piſali poſluſhaje govorjenje. Kdor hozhe sa druge piſati, de bi ga saſtopili, naj te nauke dobro poſnema:

1. Tenko poſluſhaj, kako ſe prav zhedno govori, ino po tem piſhi beſede, kakor jih slagaſh, kedar koga brati uzhiſh. Ne sapiſhi vezh, ne manj, pa tudi ne drugih zherk, kakor jih ſliſhiſh; p: mleko Milch ne mlenko Milich i. t. d.

2. ˛Skerbno pomni, kako beſede bereſh, tako jih piſhi ino ſe boſh prav navadil; p: ozhe Vater ne ozha Fader, kakor nekteri govorijo.

3. Glej per beſedah tudi na shlahto. Beſede, ki ſo ſi v' rodu, ſe tudi podobno piſhejo; p: mächtig mogozhen, pride od Macht mogozhnoſt, mütterlich materno, pride od Mutter mati,