v' kaki ſôbi veliko ſvezh ali lampiz, je prevezh ljudi alj shivine v' teſnôbi, ſe sdrava ſapa povshije ino oſlabí, luzhi sazhno mrazhno goreti, ino ljudi teshave obhajati. Hozhete v' sdravi ſapi prebivati, odprite okna, poſebno kedar ſonze ſije ino vſaki den prebivavnizo prevetrite. V' jeſen ino v ſpomlad ni sdravo hiſhe presgodaj alj pa preposno odpirati, tudi ne, kedar je vreme deshevno.
5. Gnila ſapa, shivljenju nevarna, ſe najde po sapertih kletih, v' vodnakih ino v' podsemeljſkih dumplah. Is mokriga oglja po mozharijah ino mlakah ſe naredi tudi gorezha ſapa, ki jo per naſ is neumnoſti sa zopernize imajo, kedar v' zhaſi njeno luzh v' mozharnih krajih vglédajo. Po Angleſhkim s' takoj gorezhoj ſapoj po ulizah ſvetijo. -- Huda kiſla ſapa ſe naredi is tlezhiga oglja, poſebno pa v' kletih, kjer novo vino alj moſht kiſa. V' taki ſapi luzh vgaſne, zhlovek vmerje ino shivino saduſhi.
6. Kaj je ſtoriti, kedar v' hudo nevarno ſapo moraſh? Odpri take kraje, naj sdrava ſapa ſkos vlezhe; v' podsemeljſke dumple alj ſhtirne vershi gorezhe ſlame, ako ſe nima kaj vneti. Preden noter greſh, ſi gobo v dober jeſih pomozhi, ino pod noſ priveshi, napravi luzh na dolgo palizo, ter pred ſebo ſveti. Vgaſne luzh, hitro sbeshi nasaj. Dobro je tudi v' take kraje ſtrelati. — Ako zhloveka huda ſapa saduſhi, le hitro ga na sdravo ſapo saneſi, isſlezi do goliga, polivaj s' mersloj vodoj, dergni s' mokrim ſuknam ino pihaj mu ſapo ſkos uſta, ter ga pod noſam s' hudim jeſiham pomakaj, kakor tudi po ſenzah ino po zheli, Jelenovza mu dajaj pod noſ duhati, med tem pa po sdravnika poſhli.
7. Kakor dihamo, sdravo ſapo na-ſe potegnemo, ki ſe v' pluzhah kervi prime; nesdravo sopet isdihamo. Torej ſapa hujſhi ſmerdi od zhloveka, ki snotraj gnije, alj pa po uſtah prav zheden ni. Manjſhi proſtor ko je, ino vezh ljudi ko v' eni ſôbi shivi, bolj je ſapa nesdrava. Prebivavnize bi naj bile po 10—12 zhevlov
