v' vodo pade, ki ga ravno na shleb neſe. Tovarſhi beshijo. Blashe vidi, ino hitro vodo sapre, Neshika pa po ozheta leti. Mlinſko kolo ravno Lojseta prime in saſtoji, ker vode ni imelo. Mlinarizh perdirjajo, mladenzheta is pod koleſa potegnejo, ki ni vezh dihal. Voda od nja tezhe. Veſhani na krizh perletijo, in hozhejo ſrozhe na glavo poſtaviti. „Nikarte!“ savpije Florjanova Bariza. „Ravno preteklo nedelo ſmo v' ſholi ſliſhali, vtoplenih ne na glavo poſtavljati. Le v' bajto ga saneſmo, pa varno na klop poloshimo. Lepo rahlo ga na trebuh denimo. Mlinarizhka! zhedno mu ledeno obleko iſlezhite, jes mu bom glavo nekoljko k' semli nagnila, pa zhelo povsdignila, naj ſe voda is nja iszedi. Sdaj pa v' poſtel s' njim. Le malo mu glavzo podloshite. Oterite ga prav dobro, ino pa ſuknine sagrejte. Dajte mi rorzh; bom ſkos noſ v' njega pihala, pa moram drugo noſnizo satiſniti. Moshje! prav sveſto mu ſerzhno jamizo pa podplate s'kertazho terite, tudi po vſim shivoti ga s' toplim ſuknam dergnite. Bom poſkuſila mu ſkos uſta sdrave ſape vpihati. Primi ga nekdo zhedno sa noſ — — Hvala Bogu! ſhe je shiv. Le pridno delajte; she ſe shilize mesijo! — Sdi ſe mi, de rahlo diha?“ — [1] Lojseta ravno toplo odenejo, ki sopet shivi, ko sdravnik is Kamnika perſôpejo, bolnizheka oſkerbet. Barizo pohvalijo, de je veſhanam tako modro ſvetvala. „Neumni ljudjé is ene neſrezhe dve naredijo, ako modriga zhloveka bliso ni. Predlanſkim ſo v' Verbnim otroka is vode potegnili. Hitro ga dva sa noge sgrabita, ino na glavo terzhita. Kaſhta v' njem pokne — po njem je bilo. — Kako dobro sa mlade ljudi, ki ſe v' ſholi kaj prida svuzhijo!“
- ↑ Vidi: Nauk sa ljudi. V' Zeli 1817, ſtran 10.
