miſlim, bo priſhel po mene, on vmerjozhih poſeben patron. ˛Svetim trém perſhonam Jesuſu, Mariji ino ſv. Josheſu ſim ſe vſe shive dni sa ſrezhno sadno uro priporozhal; saupam, de bojo moja tovarſhija v' dolgo vezhnoſt.“
Rad bi ſhe vidil ſvojo ljubo sheno, tvojo mater, ino ljubesnivo Nesbizo, ſeſtro tvojo. Ker pa na semlji to mogozhe ni, Bog daj, de bi vaſ videl vſih troje tamkaj v' nebeſih. — Nimam vam kaj sapuſtiti, kakor ſvoj shegen. Poklekni Blashe, naj te blagoſlovim. — Povej ljubi materi ino ſeſtri, de tudi njima vſe dobro shelim, ter bom ozheta sa nje proſil, ako le ſrezhno pridem pred boshje oblizhje.“ — Rad bi ſhe dalej govoril — pa mu mam vseme. Tudi Blashe ne more od joka pregovoriti. Zhe dalej mu ſlabej prihaja — ravno na ſv. Josheſa ga v' ˛Senoshizhi pokoplejo.
Na ravnoſt bi ſe bil rad Blashe v' ſvoj kraj povernil, alj od shaloſti je sbolel ino goſpod fajmoſhter mu jiti ne dajo, ampak obljubijo v' ˛Slavino goſpodu fajmoſhtru piſati, naj materi ino ſeſtri shaloſtno poveſt osnanijo, de nimate ozheta na ſveti vezh.
XLV.
Lepo otroſhko ſerze.
Lepo otroſhko ſerze.
Sapuſheni ſiroti, mati Mlinarizh ino Neshiza njena hzher, ſhe niſte dozhakati mogle, de bi od ozheta ino brata Blasheta kaj svedele, kako ſe jima godi. Na veliko nedelo po poldné ju goſpod fajmoſhter saklizhejo. „Shaloſtno piſanko, ſo djali, imam doneſ sa vaj.“ Po piſmo ſeshejo, ino jima bêrejo, kako ſo Tomash lepo vmerli, kakor ſo zhedno shiveli. Obedve ſe hozhete
