1. Paſtirizh Blashe piſhe ſvoji ſeſtri Neshizi.
- V' ˛Senoshizhi 1. maliga travna 1834.
- Ljuba ſeſtra!
˛Snozhi je bila prav lepa ſpomladna vezhérka. ˛Sedel ſim pod dreveſam ino na ſvojo ſtranſhizo piſkal. Moje ovzhike ſo pohlevno sa potokam dersale. ˛Svoje majhine bukvize, ki ſim jih v' ſholi dobil, ſo sravno mene leſhale. ˛Sonze je she sahajalo, ino ſe s' ſvojimi sharki po meglah ino gorah slato osiralo. Priſhli ſo novi goſpod kaplan, ſe sa potokam ſprehajat. Nekoljko ſo me poſluſhali, ino potem k' meni priſhli. Vidili ſo knishize na travi leshati. „Ali snaſh brati, moj ljubej?“ ſo me prijasno pobarali. Kako pa, ſim djal, ino jim hitro eno ſtran bres vſe ſpotike preberem. Sazhudili ſo ſe mojimu jesiku ino ſo rekli: „Od kod ſi pa? kdo ſo tvoji ſtariſhi, ki ſo te tako pridno v' ſholo poſhiljali, ino kako ſi ti v' naſh kraj priſhel?“