Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/312

LI.
Tobakarjam je ura
dotekla.

Velik ſtrah ſo v' ˛Slavini ino poſtranſkih krajih, tobakarji delali. — Drugi den po tem, ko ſo Mlinarizha poshgali, ſo priſhli trém komandam v' roke. Hudo ſo ſe branili, kamenje po sholdnirjih luzhali, s' gorjazhami bili; alj sholdnirji ſtrelajo, ino ſe po vſakim kraji v' goro vmikajo. Trije tobakarji ſo obleshali, drugi pa vbéshali; med njimi tudi Rakov ˛Shtefan, njih goſpodár. Veſ tobak komandam oſtane.

Tobakarji nimajo kaj shiveti, ne sa kaj po tobak jiti. V' 14 dneh planejo v' Kamenſki grad, kjer je Rakovzhan popréj ſlushil, ino ga oropajo. Zele 2 leti ſe po tiſtih krajih klatijo, sdaj grajſhino, sdaj kak farof, pa tudi zérkvo okradejo; kdor ſe jim vſtavi, je mertev. Sliſhati, de je Rakovzhan bliso, ſe she vſe treſlo. Goſpoſka 25 zekinov obljubi, kdor ga vlovi; pa nihzhe ſi ne upa, ne siniti, ne roke ſtegniti is ſtrahu pred njim: alj tudi njemu je ura dotekla.

V' Polanah Mlinarja orópajo ino v' planino potégnejo. Goſpoſka jih saſledi, de ſi v' Zhreti pozhivajo, ino naglo lov napové. Dvé komandi ino nad 500 lovzov ſe vsdigne, ki zel tiſti kot oſtopijo. Zhretenſhek je imel predobro vino; napili ſo ſe, ino zelo jutro preſpali, zlo ſtrashe podremlejo. Kedar dva berizha Rakovzhana popadeta, ſhe le po konzi planejo; pa vrata ſo saſtavlene ino ſkos vſe okna napete pukſhe dershijo. „Tovarſhi! — savpije Rakovzhan — Bog naſ je sapuſtil. Pomagajte ſi, jes ne morem pomagati ne ſebi, ne vam.“