»˛Sta posabila, kar ſta úni vezher pravila, de ſo goſpod kaplan ſholarjam prepovedali nameſto domazhiga poſla ſholſke rezhi v' roke jemati? Sa kmete ſo delavniki sa delo, nedele ino prasniki pa sa nauk. ˛Sténe morjo biti béle, dile tudi zhedne. Hiſhe, ki éſnashna ni, ſe poſhten zhlovek bojí. Kaj Mlakarjevi porezhejo, ki mlin veſ ozherkan najdejo? Bota jih sa saméro proſila, jes pa bom vajno zberkarijo pobelil. Tepel vaj sa sdaj ne bom; pa ſe saneſem, de mi tega viſhej norila ne bota.«
Po poldné pridejo Mlakar v' mlin gledat. Blashe ino Neshiza hitro tezheta, botru roko poljubita ino jih lepo sa odpuſhanje proſita. »Vidim veliko veſelje, ki ga k' piſanju imata. ˛Stén mi pa vendar ne zhernita. Krajde vama bom dal, ozhe vama pa zherne tablize naredijo, de lehko doma poſkuſhata, kedar vtegneta.« Napravili ſo jima table, kakor jih kerzhmarji imajo. Ko ſo na vezher she vſe poſpravili, ſo jima nali poſkuſhati, de niſta posabila, kar ſta ſe v' ſholi nauzhila.
B. Piſanja druga vaja.
Prihodno nedelo v' ſholi vſak ſvojo tablizo sopet dobi, ter sazhnejo piſmenke delati, ki ſo na veliki tabli ſtale. Goſpód uzhitel grejo od eniga k' drugimu popravljat, kar ni bilo prav, ter jim kashejo, kako ſe lika potegne, pa ſteber sa piſmenko naredi. Tudi roko enimu pa drugimu peljajo. Potem k' tabli ſiopijo, ino vuzhiti sazhnó:
„Doneſ poglejte novih piſménk, ki ſvoje verhe imajo, ino ſe do sgorne rije potegnejo. Naredijo ſe is tih le ſtebrov ino lik: [1] (| | ɭ ) ɭ) Is njih ſe napravijo piſmenke: l t b d h k. el, te, be, de, de, ha, ka, led, tek, boh. Sapomniti ſi morte:
- ↑ Siehe I. Tabelle Nr. 2.
