in poſvezhujozhe miloſti boshje ſte imeli. Bili ſte isvoleni otrozi Ozheta nebeſhkiga, bratje ino ſeſtre Jesuſa Kriſtuſa, tempelni ſvetiga Duha, veſelje angelov in ſerzhne shelje vſih pravizhnih ljudi. Oh, to je bilo lepo ino velelo!
Po ſvojih botrih ſte obljubili Bogu lepo ſlushiti, ſe greha sveſto varvati, de bi ſvoje angelſke ſrezhe ne sgubili. — Ali ſte to ſvojo kerſtno obljubo terdno dopolnili? — — Oh, neſrezhni greh, ki ſte ga ſtorili, vam je lepo nedolshnoſt vsel. Niſte bili viſhej ljubeji Jesuſovi, kakor poprej. Angelzi ſo sa vaſ shalovali.
Poglejte, ſkos sakrament ſvete pokore vam je vſmileni Bog vaſhe grehe odpuſtil, sopet ſte ovzhize Jesuſove; boshji angeli ſe vaſ doneſ veſelijo. „V sahvalo ponovimo tukaj kerſtno obljubo, de jo bote v' prihodno bolj ſkerbno dopolnili ino ne prelomili vezh.“ Vſi pokleknejo ino na veſ glaſ sa goſpodam molijo.
Deveta ura vdari, goſpod ſajmoſhter priſtopijo. ˛Sholarji grejo k' velikimu altarju, ino do povsdigovanja pojejo, potem pa sa goſpod kaplanam molijo do obhajila. Pred obhajilam ſe goſpod ſajmoſhter obernejo, rekozh:
„Vuzhenzi Jesuſovi! Preljubi moji! Per boshji misi ſte; Jesuſ vaſh dober paſtir, vi njegove ovzhize. Toljko sa vaſ ſkerbi, de vam ſvoje preſveto Telo deli vaſhim duſhizam v' shivesh. Tako mozhno vaſ ljubi, de hozhe per vaſ prebivati, naj bi on s' vami, vi pa s' njim vékomaj shiveli. Oh ljubesen prevelika vſmileniga Jesuſa! Ali ga ne bote tudi vi ljubili? — Jesuſa s' veſerjam pod ſvojo ſtreho vseli?
Pa zhiſto mora biti ſerze, ki nar ſvetejſhiga pod ſvojo ſtreho vseme. Lepa mora biti duſha, ki Goſpoda nebéſ ino semlje ſprime, kateri je ſvetleji od ſonza ino lepſhi ko luna. — Oh, kdor ga po nevrednim prejme, ſtori boshji rop, ino ſi ſam ſvoje pogublenje vshije. De ſe nobenimu vaſ kaj toljko ſtraſhniga ne pergodi, molite prav poboshno ozhitno ſpoved.“
