ktéro ſo sa me imeli, de ſo mi nali ob nedelah ino prasnikin v' faroſ priti, kjér ſim ſe v' kuhni potrebniga nauznila, pa tudi videla, kako ſe po jiſpi per goſpôdi vſe poravna' in poopravha. Njim hvalo vém, de ſim sdaj v' dobro ſlushbo priſhla. Poſebno jih preterzhno sahvalim, de ſo bili doſlej moj dober ſpovednik. Oh, to me nar vezh ſkerbi, kako ſe mi bo godilo, ker v' njihovi ſkerbi ne bom! — Sa njih bom molila vſe ſvoje shive dni, povernil jim bo pa Bog.“ — Per teh beſedah ſe je prav milo rasjokala. Tudi goſpód ſo ſe poſolsili.
Sdaj pa oni beſedo primejo, rekozh:
„Preljuba moja Mariza! Sapuſtivſhi naſho faro, Jesuſa ino njegoviga nauka nikar ne sapuſti: Isvelizhar tvoj pojde s' tebo; on te bo varval, on sa tebe ſkerbel. Vſelej ſi me rada vbógala, saupam, de tudi poſlednih naukov ne boſh posabila, ki ti jih sa ſlovo dam.
- 1. Poſhtena bodi ino pametno ſe noſi — prijasna vſim ljudém, poſebno domazhim, naj te bojo po pravizi radi imeli.
- 2. Goſpodarja in goſpodinjo ſpoſhtúj, rada jih vbogaj in urno ſtori, kar ti vkashejo bres vſiga jeslanja. Naj bo delo ſhe toljko teshavno, radovoljno ga ſtori. Jesuſu ſlushiſh, on bo tvoj plazhnik.
