debelo, na vsgor pa tenje potegne (j), is katére ſe j ino g naredita. — Poſlednizh ſhe dve piſmenki imamo, ki ſo sgornize ino ſpodnize s' lepo vſlozhenim logam: ſ alj pa f. Ako ga preſhenemo, ſtorimo f, f. Tako sapiſhemo pe, je, ge, ef, eſ, pot, jes, gad, ſir, funt. Piſmenke ſe morjo lepo likati in kakor lozhje gladke biti.“
˛Shli ſo ſholarjam popravljat, ter ſo marſkaterimu roko potegnili, naj bi ſe raj privadila. Posnej pridejo tudi goſpod kaplan pomagat.
„Sa te nedele ſe she sajde, kar ſte ſe piſati privadili — rezhejo goſpod uzhitel Vſako ſe naj s' goſjim peram preſkerbi, popir v ſholi prejmete — premoshni sa plazhilo, vbogim ga bojo grajſki goſpod preſkerbeli. Kar vaſ je bolj vajenih, bote prihodno nedelo na popir poſkuſili; ki ſo ſhe nerodnej, bojo nekaj zhaſa na dilze poſkuſhali.“
b. Druga vaja v' ſhtevilſtvi.
„Potreba vam je tudi ſhtevilſke (ſhtevke alj ziſre) posnati, de bote ſaj vedli, koljko je per vaſ hiſhna numera, ki doma na podvojih ſtoji, ino jo snali sapiſati.“
To je sa vaſ prav lehko, ki she male piſmenke sapiſhete. Ravno is tiſtih lik ino ſtebrov ſe naredijo; pa jih ni vezh, ko deſet. Nate jih eno sa drugo: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0. Nekoljko viſhi ſe potegnejo, ko ſrednize. Le poſkuſhajte jih! Kedar v' zerkev odsvoni, sapojejo Juternizo, [1] ino ſe pametno k' boshji ſlushbi odpravijo.
- ↑ Pelke Matija Ahazelna. Drogi natiſ, ſtran 8.
