Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/80

6. Gnojna jama ſe pred hiſhen prag ne ſmé napravljati, ampak sa hlev v' kak ſenzhen kraj; gnojniza je sdravju ſhkodliva, in kjér je ſmrad, ne gre poſhten zhlovek bliso rad. Pa tudi knalo alj kraj sa derva ſe mora pridno poſpravljati ino vezbkrat poravnati.

7. Oblazhilo moſhkiga ſpola naj bo zhedno, obutel oſnashena, naj she bojo ſhkorni alj zhevli, opanke alj zokle. Rastergani hodijo lenuhi, okerpani poſhteni moshje; le potepuham pavz is ſhkorna gleda. Od prekoſhatih zhamrov rada glava bolí — od nove ſhege pa ozhi, ako ni pametna. Sa to nam ſv. Pavi priporozhi: „Moji bratje! karkolj je reſnizhniga — poſhteniga — pravizhniga — ſvetiga — ljubesniviga — dobriga imena — alj zhednoliniga, alj hvale vredniga, to ſi prisadenite."

*********

XIII.
Boljſhe v' hiſno shaloſti,
kakor v' hiſno veſelja.

Ko je jushno vreme bilo, je v' ˛Slavini doſti ljudi sbolelo; tudi goſpod uzhitela je pertiſnilo. Nameſto njih goſpod kaplan v' ſholo pridejo, ter jim sazhnó kasati, kako ſe ſhtevila piſhejo ino isrekajo, rekózh:

f. Peta vaja v' ſhtevilſtvi.

„Veliko ſtvarí je na ſveti od maliga zherva do slatiga ſonza: vſih preſhteti nam ni mogozhe; le Bog njih ſhtevilo vé. Mi eno rezh sa drugo ſhtejemo, ter pravimo, de je ena rezh po ſamim