Stran je bila lektorirana
- Per toljkim dobizhki mora biti dobra letina, ſkerben goſpodar, pa tudi pridni ljudje.
„Dro pridni ljudje — rezhejo goſpod kaplan — pa tudi sdravi morjo bili, ino pa dobre volje kar je prav. ˛Slavinzhani ſo prav pridni, kar v' vinogradih delajo, pa tudi veleli. Sa rano ſliſhim kopazhe v' vinograde svati, svezher pa zele rajde shenſkiga ſpola is goríz na dom od vinſke terte prepévati, de kres hribe ino doline ſloví. Pa ſrezhal ſim tudi pjanih moshakov — zlo neko pjano shenſtvo ſim sa potam najdel, Poſhten mosh mi je toshil, de ſe v' tim zhaſi po gorizah ſlabo godí. Veliko jih sdravje, poſhtenje in tudi pamet sgubi. Potreba vaſ je poduzhiti:
Kako ſe sa sdravje ſkerbí.
- 1. Ne sogibaj ſe dela, ampak s' veſeljam poſlúj; ne toljko sa zhaſen kakor sa vezhen dobizhek. Sheleso rija ſne, truplo pa lenoba.
- 2. Ne presheni ſe s' delam, de bi ſe s' drugim poſkuſhal; lehko bi ſe pregnal in onemogel. Shivinzhe, ki ſe prehitro saletſ, tudi hitro zaſne, alj ſe zlo preterga.
- 3. ˛Si v' puti in ti od zhela kaple, ne pij prenaglo, ne prehladi ſe; put pod kosho vdari, kerv ſe v' pruzhah neme — neduho, ſuſhizo dobiſh, alj ſi pa kerv ſkaliſh. Prej de pijeſh, ſi odehni, kaj pergrisni. Bolj po malim ko pijeſh, boljſhi bo.
- 4. Ako te desh premozhi, alj ſi v obuteli moker, prej ko mogozhe ſe preoblezhi, noge obriſhi, glavo oteri.
- 5. Po leti vrozh v' vodo ne hodi; prehladi ſe, preden ſe kopleſh. Zhedno ſe vmivaj ino peri, de vmasan ne hodiſh; ſnaga je bolj sdrava, kakor jed, ki v' maſhi plava.
- 6. Po simi sa toplo obutelo ſkerbi, prekoſmatih kap ino zhamrov na glavo ſe pa varji; boljſhi
