Stran je bila lektorirana
Sa sdravo jed ino pjazho.
- 1. Sa sdrav shivesh imajo goſpodinje ſkerbeti. Perva jed je ljubi kruh, sa kteriga proſiti naſ Jesuſ uzhí; pa mora biti dobro omeſen ino prav pezhen. Vrozhiga kruha jeſti ni sdravo — pa tudi pleſnoviga ne. — Moka saduhnela, is sernja, ki saduhní, ne da sdraviga kruha. Boljſhi je sernje v' plevah s-hraniti, ako ga ſkerbno ne preſuſharh.
- 2. Bolj sdravo je ſozhivje ko meſenina. Meſo, ki dehne, je ſhkodlivo, ribe opolsne ſo ſtrupne. Pa tudi mozhnata jéd ne ſme na maſhi plavati; kar je premaſniga, rado saſtojí.
- 3. Shivesh ſoliti inovezhkrat premeniti ſte sa sdravje dve potrebne rezhi. Prenaglo jeſti ino s' ſitim trebuham letati, ni pridno.
- 4. Sa pitje je ſtudenzhniza nar bolj sdrava, ako ni mlaka, kakor po enih krajih, p: na Horvaſhkim. Vendar na nektére jedi, kakor na kumare, ſlive i. t. d. prehitro vode ne pij, de ſe shelodez ne prehladi; lehko bi treſhliko, kobilo alj merslizo dobil.
- 5. Po leti je sa delavze nar gorſhi pija med ſtudenzhnizo nekoljko jeſiha djati; to hladi. Sdravo je tudi kiſlo alj vſedeno mleko, pa srel ſad.
- 6. Vino sa delavne ljudi po méri je sdravo; ono mozh daja. Vino premozhno ino prevezh pito mozh jemle. ˛Sladkano vino, kakor ga neki oſhtérji popravljajo, je nevarn ſtrup.
- 7. Kjér vina ni, ov alj pir kuhajo. Taka pija je sdrava, ako je dobro napravlena.
- 8. Kdor delavzam shganje daja, jim miſhenzo daja. Shganopivzi naglo onemorejo, per prizhi na deli pogoſto vmerjejo, alj pa po malim v' semlo slesejo in ne doshivijo polovize ſvojih dni. ˛Sveti Duh naſ lepo uzhí: „Kdor po pameti ino po méri vshiva, bo mirno ino sadovoljno ſpal, je vſelej pergôden in dobre volje.“ — Kdor je poſhten ino