domázhini in med ſoſeſkó, ki nam shivlenje poſlajſha; ſovrashni marni nam jo podêrejo. Tudi ſv. kerſhanſko véro, ki naſ proti ſv. raju peljá, ſe nam podſtopijo sapelivi pogovori kasiti. Ni ſtanú tako ſvetiga, ni zhloveka tako imenitniga, de bi ſe ga hudoben jesik ne lotil. „Hudobni bruſijo ſvoje jesike kakor kazha, modroſov ſtrup je pod njih shnabli." (Pſ. 139, 4.) „Kakor ſe divja hijena ſvetlobe ogiba, le temó iſhe, mertve is grobov kopá, ſe s' zhervami paſe, ino s' gnilobo maſti: ravno tako raſkopajo hudobni ogovarjavzi pokopaliſha sakrite posabnoſti vlezhejo sagernjene ſlaboſti ino pregreſhke ſvojiga blishniga na ſvetlo: ſe s' tem shivijo, de njih poſhtenje tergajo; ſe s' tem redijo, de jih rasnaſhajo ſkos ſvoje ſlabe pogovore, pravi ſv. Bernard. Ino take divje sverine mi med ſebó terpimo, ino vezhi dél radi s' njimi potégamo?" S' jesikam Boga Ozheta hválimo, ino ljudi, po boshji podobi vſtvarjene, kolnemo s' njim. „Is enih uſt gre hvala ino klétev! To, ljubi bratje! bi ne ſmélo tako biti," opominja ſv. Jakop. (3, 9. 10.)
Gorjé pa tudi satorej vſim jesikam, ki hude pogovore v' navadi imajo. „Zhloveku hudojesizhnimu ne bo dobro na semlji." (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi veſelje. Na ſmertni poſtelji ga je veſt toliko pekla, de ji je ſam ſvoj jesik grisol, dokler ni vmerl. Ino kaj ſhe le bo po ſmerti? „Ne motite ſe, pravi ſv. Pavl, hudojesizhniki ne bodo boshjiga kraljeſtva poſédli. (I. Kor. 6, 10.) Veliko jih je ſkos ojſter mezh pomorjenih, pa vender ne toliko, kakor ſkos jesik pogublenih." (Pridg. 28, 22.)
III.
Ljubi moji bratje in ſeſtre! ako naſ je téga grosa in ſtrah, várimo ſe, de ſe tudi nam pergodilo ne bo. Dajmo ſvoj jesik v' bersde kerſhanſke modroſti, de ſe nam v' hudo sapletal ne bo. K' temu vam doneſ ſhtiri slate nauke modriga sadershanja podam.
1. Govorimo po malim, ino nizh bres potrebe; sakaj kdor veliko marnja, ali veliko ve, ali pa veliko lashe, ino je smiram v' veliki pregreſhni nevarnoſti. „Obilno govorjenje ne bo bres greha;
