Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/24

Stran je bila lektorirana

krivlzhno ſtiſkani ſvoje ſtiſkovavze, vſi v' greh sapeljani ſvoje sapelivze; toshil bo tudi ſam ſatan peklenſki te ſvoje; ino na vſo to toshbo isgovora nikakiga ne bo. — Greſhnik ſe bo ſzer isgovarjal, de je bil ſlab ino k' hudimu nagnjen; alj Jesuſ mu bo vſe gnade naſtél, ki jih je od njega prijél. Angelj varh bode njemu nevboglivoſt ozhital, Marija ino ſvetniki mu bodo prizhali, kako ſo oni shiveli, kako ſo sa njega proſili. Kolkor vezli tukaj zhlovek ima, ino k' isveliznanju ſvojimu ne oberne, v' toliko vezni pogublenje bode obſojen. — Oj gorje bo tiſtokrat shé „od vſake prasne beſede odgovor dajati“, ki ſe po krivim govorí, koliko gorjé ſhe le od toliko ogovarjanja, od toliko neſramniga klaſanja, s' katerim ſe blishnimu poſhtenje krade, ino nedolſhnost duſhe morí; kaki bode odgovor od toliko krivizhniga djanja, bres ſhtevila velikiga, kakor liſtja in trave! — Od vſiga téga jesik oſtermi, v' ſtrahu ſe vſtavi pamet zhloveſhka, ſerze trepezhe le miſliti na tiſti ſtraſhen zhaſ. „Hudobni ne bodo drugiga vidili, kakor na deſnim kraji pregréhe, na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet." (˛S. Anselm.)

6. Joka ino ſhkripanja s' sobmi ne bode konez, pa ſhe le nar hujiga sazhétek, kedar ſodnika nar ſtraſhnejſhi ino sadni glaſ sagromí: „Poberite ſe prozh vi prekleti v' vezhen ogenj, ki je perpravlen budizhu in vſim njegovim ſlushabnikam.“ Tukaj bo sdaj lozhitev, nar grosovitnejſha lozhitev na vezhno. „Dva ſta bila na enim polji, pravi Jesuſ, eden bo isvelizhan, drugi pogublen; dve ſta na enih shermah mléli, ena bo vseta, druga savershena; dva ſta v' eni poſteli leshala, eden bo isvoljen, drugi pogublen.“ Otrozi ſe bodo lozhili ſvojih ſtariſhov, mosh ſvoje shene, brat ſvoje ſeſtre, prijatel ſvojiga snanza. Dobri pojdejo v' veſelje ſvetiga raja, hudobni v'pogublenje peklenſkiga brésdna. Terplenje pravizhnih ſe bo na vſelej konzhalo; shaloſt ino terplenje krivizhnih sazhelo in nikdar nehalo.

III.

Kriſtjani! mi ſtojimo sdaj tukaj pred boshjim oblizhjam, ino ſtraſhen ſoden den pred nami ſtoji.