III.
Kako lépo ſe nam ſvetijo zhednoſti ſv. Janesa kerſtnika, njega, ki je bil juterna sarja noviga kerſhanſtva. O! de bi jih tudi mi poſnemali, ino hotli pravizhno po njih shivéti! Alj naſhe shivlenje je temnimu nebu podobno, kateriga mrazhni oblaki pregréhe sakrivajo, ino le maloktera svesdiza lepe zhednoſti, zelo nobena ſe vezhkrat ne perkashe.
Isjaſnimo, bratje ino ſeſtre moje! naſhiga shivlenja mrazhno nebó, ſposnajmo enkrat ſami ſebe prav ino reſnizhno, koliko veljamo, sdaj, dokler ſhe je nashiga isvelizhanja isvoljeni zhaſ. Naj ſe ſvetijo naſhe dobre dela ino ſvéte zhednoſti pred ljudmi, de jih bodo vidili, ino hvalili Ozheta, ki je v' nebéſah (Mat. 5, 16.); mi pa ſe enkrat ſvetili s' ſv. Janesam, kakor ſvetle ſvesde na nébi vékomaj. Amen.
III. Tretja advéntna nedélja.
Od ſamoſvoje ſposnave.
Od ſamoſvoje ſposnave.
Janes prizha ſam od ſebe, kdo je. Jan. 1, 19—28.
˛Stara nozh je she minila, juterna sarja ſe milo rasliva, in osnanuje ſvetlo ſonze béliga dné saſpanimu ſvétu. ˛Stari zhaſi Judovſke ino ajdovſke vére beshijo, Janes ſe v' puſhavi na potoku Jordanu glaſi, v' smote ino hudobije sakopane greſhnike is ſpanja budí, vſtajati ino pripravljati ſe na novo jutro ſv. kerſhanſke vére, ktero bo Jesuſ boshji ˛Sin mrazhnimu ſvetu perneſil. Rasdenil bo teme zhloveſhke pameti s' ſvojimi nauki, rasdjal bo sanke ali saderge pregreſhniga ſerza s' zhudnimi délami in ſvetimi zhednoſtami, odreſhil v' ſushnoſt ˛Satana
