ſlabej oblezheni ino oblezimo jih, kakor premoremo. Med nami ſo bolniki bres potrebne poſtreshbe; obiſhimo jih, poſebno ob téh ſvetih prasnikih, ino jih po samoshenju oskerbimo. Med nami so vboſhzheki vezhkrat bres grishleja kruha, bres kaplje vina, ſhe ſolí ſi nimajo morde kupiti sakaj; nameſto nepotrebne potrate v' jeſtvini ino pijazhi, ſami ſebi pertergajmo, vbogoime dajmo, tak bomo Jesuſa darovali, ino on bo naſh vſmilen povrazhnik. Pa tudi v' duſhnih potrébah te ſvete dni ſvojim blishnim perſtopimo. Poduzhimo nevédne, posſvarimo gréſhnike, ki neſpodobno shivijo, potoláshimo shaloſtne, ſpravimo ſovrashnike, molimo sa shive ino mertve: to bo Jesuſu nar prijetnej dar, ki je priſhel is nebéſ na semljo isvelizhat, kar je bilo sgubleniga. Dajmo njemu vſe, kar je náſhiga ino proſimo ga, naj nam tudi on dá, kar je njegoviga, kakor naſ to ſv. Hironim lepo uzhí.
III.
˛Svet Hironim ali Jeronim, v' ˛Shtridovi na Shumerzah rojen, ki je v' ſtarih zhaſih imenitno meſto med Muro ino Dravo bilo, on imeniten ino bogabojézh zerkveni uzhenik, je na ſvoje ſtare dni v' Betlehemu sravno tajiſtiga hlevza shivel, v' katerim ſe je nizojſhno nozh Jesuſ, boshji Sin, na ſvet rodil. Bliso ſvetih jaſelz je brumen mosh rojſtvo Jesuſovo premiſhloval, ino je djal: „Kolikokrat te ſv. kraj pregledujem, tolikokrat me neiſrezheno veſelje obide; sdi ſe mi, kakor bi malo dete Jesuſa v' jaſelzah gledal, in moje ſerze ſe sazhne s' njim pogovarjati. Ako mu rezhem: Kako trepetásh, kako terdo leſhiſh v' ſvojih jaſelzah sa isvelizhanje moje! ſe mi sdi, kakor bi odgovor saſliſhal: „Hironim! Le prepevaj s' angelzi: ˛Slava Bogu na viſhini, ino mir na semlji ljudem, ki ſo prave volje. Naj ti bo ljubo, de ſe toliko ponisham; bolj ponishati ſe hozhem na oljſki gori ino pa na krishi.” ˛She dalej govorim ino rezhem: Moram tebi vender kaj dati; ſvoje premoſhenje tebi dam, ino vſe, kar imam! Sdaj meni ſpet odgovori: „Kaj bi meni dajal Hironim? Ali niſta moja nebo ino semlja? Tvojiga kaj ne potrebujem. Le vboſhzhekam daj, vſe kar imaſh. ino sarajtati hozhem,
